ОДБРАНА



 
HomeРегистрирајте сеВлезfacebookОдбрана Форум YouTubeОдбрана Форум-Аndroid app

Share | 
 

 MiG-25/MiG-31 Foxbat и Foxhound

Преглед на претходна тема Преглед на наредна тема Go down 
Отиди на страна : 1, 2  Next
АвторПорака
SIG

avatar

Број на мислења : 5798

ПишувањеПредмет: MiG-25/MiG-31 Foxbat и Foxhound   25/2/2013, 15:09

Вратете се на почетокот Go down
SIG

avatar

Број на мислења : 5798

ПишувањеПредмет: Re: MiG-25/MiG-31 Foxbat и Foxhound   17/4/2013, 15:43

Вратете се на почетокот Go down
Legija91

avatar

Број на мислења : 1273

ПишувањеПредмет: Re: MiG-25/MiG-31 Foxbat и Foxhound   12/2/2014, 21:37



Еве ви за десктоп една.

_________________
If you're going throw hell, keep going.
Вратете се на почетокот Go down
SIG

avatar

Број на мислења : 5798

ПишувањеПредмет: Re: MiG-25/MiG-31 Foxbat и Foxhound   2/3/2014, 14:00

Текстот е дело на маестро @Iko

Del prvi: Ragjanje

Vo pretpladnevnite casovi na toj dozdliv, oblacen den operaterite vo kontrolnata kula na civilniot aerodrom Hakodate na jugot od najseverniot glaven Japonski ostrov Hokaido ne ni sonuvaa deka toa pladne kje go promeni toj voobicajno dosaden Cetvrtocen den vo datum koj dolgo kje se pameti vo site anali na vozduhoplovnata istorija...denot koga eden mlad oficer vo Voeno-Vozdusnite Sili na Sovetskiot Sojuz, Porucnik vo 513ti Lovecki Avijaciski Polk na 11ta Vozduhoplovna Armija na Sovetskata Vojska na Protiv-Vozdusna Odbrana so nepoznato i voobicaeno Rusko ime Vikotor Ivanovich a po edno isto taka obicno Rusko prezime koe kje ostane zapameteno so decenii po samiot nastan - Belenko, odluci da prebegne od Sovetskiot Sojuz i da preleta od negoviot Voen Aerodrom Chuguevka vo Primorskata oblast do samiot Hakodate. So toa, toj odluci da prebegne vo kapitalistickiot svet i da pobara politicki azil vo Soedinetite Drzavi. Nisto voobicaeno sto se nema sluceno 10tina pati prethodno...edinstvenata razlika bese vo toa sto vo prethodnite slucai Sovetskite piloti doletuvaa na vekje dobro poznati masini koi naogjaa na slab interes kaj zapadnite voeni analiticari i razuznuvaci...Situacijata ovoj pat ne bese ista...za razlika od voobicaenite MiG-21BIS i MiG-23MLD ovoj pat Porucnik Belenko go donese so sebe elitniot dzin na togashnata Sovetska imperija...vozduhoplovot koj skoro edna decenija pred ovoj nastan predstavuvase totalna nepoznanica za zapadnite razuznuvaci....kosmar za nivnite voeni planeri i vozduhoplov okolu koj se stvori takva misterija da samite negovi potencijali bea glorificirani do stadium vo koj na kraj toj avion prerasna vo sistem za zastrasuvanje na zapadnite voeni vozduhoplovstva - MiG-25P...Faktot deka dijamantot na togasnata Sovetska vozduhoplovna tehnologija im bese bukvalno "prinesen na srebrena tacna" gi vdzashi do stadium na zanemuvanje...po detalniot pregled na samiot vozduhoplov koj traese 4 nedeli kako i po seopfatnoto ispituvanje na samiot Porucnik Belenko koe traese celi 5 meseci se slucija tri nastana...Najprvin avionot koj bese rasklopen do najsitni sostavni delovi bese konzerviran, skladiran vo 30 hermeticki zatvoreni kontejneri a potoa vraten na Sovetskiot Sojuz kako negova voena svoina...potoa, Porucnik Belenko so specijalen Pretsedatelski ukaz na togasniot Pretsedatel na Soedinetite Drzavi Dzerald Ford stana lice na koe mu bese dozvolen status na politicki azilant i vednas po negovoto prefrluvanje od Japonija vo Soedinetite Drzavi mu bese dodeleno Drzavjanstvo na SAD i Amerikanski pasos a golemite finansiski sredstva koi bea dodeleni so ukazot bea iskoristeni da toj do den denesen zivee raskosen zivot vo juzna Kalifornija potpolno i zasekogas vrtejkji i grb i zaboravajkji ja svojata tatkovina i rodniot kraj a pravdajkji se deka i taka i taka nikoj od negovata familija ne bese ziv vo vremeto na negoviot prebeg a malata i skromna semejna kukja nasledena kako sin edinec od negovite pocinati roditeli vo negoviot roden Nalchik na Crnoto More bese srusena vo dalecnata 1981 za da se podigne nov Sovetski soliter...tretata i najbitna rabota bese sto toj so sebe donese edna vest koja na krajot mnogu povekje gi zaintrigira negovite novi "drugarki i drugari" od SAD odosto samiot vozduhoplov koj vekje bese ispitan ili pak negovata zivotna prikazna za koja nikogas osobeno i ne bea iskreno zainteresirani....vesta glasese "ova sto go dovedov iako za vas e zaastrasuvacko e sepak model koj vekje kje odi vo zaborav...minatata esen - pred recisi cela godina, na 16 Septemvri 1975 eden od nasite iskusni oficeri vo 513 Lovecki Avijaciski Polk - Polkovnik Aleksandar Vasiljevich Fedotov - izvonreden pilot i covek koj e glaven test-pilot na Opitno-Konstrukcionoto Biro "Mikojan-Gurevich" izvrsi proben let na nov vozduholov koj kje go zameni standardniov MiG-25P ili kako vie go narekuvate "Foxbat" koj vi go donesov...spored ona sto ni go kaza Aleksandar Vasiljevich vie moze uste od sega da go narecete slobodno "Super Foxbat"...so dozvola na nacalnikot na politickiot odel na nasata edinica ni kaza deka verojatno kje bideme prva edinica koja kje go dobie....navodno imal slicni usisnici kako MiG-23MLD..." Vdzasenite Amerikanski razuznavaci naredija satelitsko skeniranje na test centarot vo Ramenskoe (na koj vekje pretkodno obratija vnimanie na nekoi cudni aktivnosti za dva verojatno novi prototipa koi gi narekoa Ram-K i Ram-L i koi poletaa na 20 Maj i 06 Oktromvri slednata 1977 godina a podocna bea i oficijalno nareceni SU-27P i MiG-29B)...megjutoa ona na sto ne obratile prethodno vnimanie bese edna temna silueta koja stoese na sosema drugiot kraj od centarot i koja prethodno ne ja zabelezale voopsto iako spored kazuvanjata ne Belenko ete se raboti za nov prototip koj leta vekje cela godina....Belenko im go obelodeni i negovoto ime - YE-155MP Izdelye 83. Originalnata numeristika YE-155 oznacuvase deka se raboti za originalen MiG-25P sto spored Belenko i kazuvanjata na Fedotov bilo originalno smisleno da se vnese zabuna pomegju zapadnite razuznavaci dokolku go "naduskaat" proektot dodeka kratenkata MP ja oznacuvala vistinskata razlika - modifikuvan presretnuvac. Vo najblaga raka kazano samiot zbor modifikuvan bese skromen...se rabotese za detalno reproektiranje na celokupniot aero-profil pri sto se vnesoa novi aerodinamicki resenija koi uslovija da dojde do radikalna izmena na originalnata shema...noviot lovec-presretnuvac spored Belenko trebase da bide sposoben sosema samostojno da izvrsi presretnuvanje na strateski bombarderi i krstosuvacki proektili sto uslovi da vo originalnite specifikacii postoi baranje za negova supersonicna brzina na mali visini...od druga strana morase da gi kombinira vrvnite osobini na MiG-25P - ogromnata brzina i isklucitelno visokiot plafon na let - zaedno so odstranuvanjeto na site mani na postariot brat - maliot dolet, maliot borben radius, pogonskata grupa koja trosese premnogu i na kraj - zamena na elektronikata, avionikata i vooruzuvanjeto so sosema novi sistemi za koi zapadnite analiticari kako sto kje se ispostavi par godini podocna pogresno veruvaa deka Sovetskata voena tehnologija e nesposobna da gi osvoi vo toa vreme poradi nivnata isklucitelna naprednost....

I taka zapadot stana svesen za ragjanjeto na eden nov "klinec" - vozduhoplov koj ne samo sto uspesno go nasledi negoviot "postar brat" tuku nadminuvajkji go kje se ispostavi deka e tokmu toj strasen "blokator" na proekcijata na zapadnata strateska vozduhoplovna voena mokj nad Sovetskoto nebo vo uslovi na nezamisliviot nuklearen holokaust....

Prodolzuva utre so Del vtori...."Rastenje"
Вратете се на почетокот Go down
SIG

avatar

Број на мислења : 5798

ПишувањеПредмет: Re: MiG-25/MiG-31 Foxbat и Foxhound   2/3/2014, 14:00

Del vtori: "Rastenje"

Vo esenta 1958 godina za prv pat po 12 godini (posleden pat pristustvuvaa na Zapadna vozduhoplovna izlozba vo Velika Britanija vo Radlet vo 1946 godina) Sovetskite vozduhoplovni oficeri bea pokaneti na novata vozduhoplovna izlozba vo Farnborough koja taa godina ja odbelezuvase svojata 10 godisnina. Pri posetata vo Sovetskata voena delegacija (kako vprocem i vo site slicni delegacii na golemite sili) eden oficer bese lazno predstven kako politicki oficer vo sostavot na Sovetskoto VVS a vsusnost bese iskusen operativec na GRU - voenata razuznavacka sluzba na Sovetskata armija. Se vratija nazad so voznemiruvacki vesti: Amerikanskite vozduhoplovni sili vekje go prikazaa na Farnborough prototipot na novot supersonicen paluben bombarder togas seuste nosejkji ja oznakata A-3J pred da go dobie oficijalnoto ime vo Juni 1961 godina pod koe kje ostane daleku pozapameten - A-5A Vigilante. Samiot prototip prvpat poleta se na se 10tina dena pred samata izlozba vo Farnborough (na 29 Avgust 1958 godina) no toa ne go spreci negoviot proizvoditel "North American" da gordo go izlozi. Vozduhoplovot bese vdzasuvacki...napreden koncept so cista konfiguracija kakov sto porano ne e zabelezen i ostavi dlabok vpecatok vrz Sovetskite oficeri. Negovata brzina od 2.1 Mah bese nesto dotogas nepoznato za bombarder. Sepak casata ja preli zavrsnata prezentacija na "North American" koja se odrza na 12 Septemvri 1958 godina pri sto bea prikazani prvite nacrti na sosema noviot proekt XB-70 Valkyrie koj trebase da bide izraboten za noviot proekt na USAF - GOR 81 koj bese zapocnat vo Oktomvri 1954 i trebase da dade supersonicen strateski interkontinentalen bombarder sposoben za letovi nad 3 maha. Oficijalno tenderot bese objaven na 30 Avgust 1957 godina a na nego pokraj "North American" ucestvuvase i "Boeing". Den pred Bozikj 23 Dekjemvri 1957 "North American" bese proglasen za pobednik i finansiskite sredstva bea prefrleni na negovite smetki....Sooceni so faktot deka Zapadnite "imperijalisti" vekje imaat nov napreden paluben supersonicen bombarder a vo najskoro vrekje kje dobijat i nov Strateski bombarder so inter-kontinentalen dolet Sovetskite oficeri se vratija nazad vidno voznemireni. Nesto morase da se prevzeme vednas i toa vo bukvalna smisla na zborot. Na tajnata sednica na Politbiroto na Centralniot Komitet na Sovetskata Komunisticka Partija koja bese odrzana na 04 Oktomvri 1958 - se na se 10tina dena po vrakjanjeto na Sovetskata delegacija bese ednoglasno odluceno da Drzavniot Komitet za Odbrana vednas pristapi kon izrabotka na fizibiliti studija za proizvodstvo na nov Sovetski lovec-presretnuvac - sposoben da vo sprega so novite sovremeni raketni sistemi za PVO koi vo toa vreme zabrzano se razvivaa - moze da postavi svoeviden "vozdusen stit" ili "bariera" pred takvata zakana koja doagjase od zapadot. Vo Mart 1959 godina finansiskite sredstva bea dodeleni na Opitno-Konstrukcionoto Biro Mikoyan-Gurevich po sto samoto biro pristapi kon izrabotka na nacrtite na noviot prototip. Samiot dizajn na prototipot bese izraboten vo sorabotka so Inzenjerskoto oddelenie 155 na Centralniot Aero-Hidro-Dinamicki Institut "Zhukovski" vo Moskva. Proektant na noviot dizajn bese timot na mladi inzenjeri rakovoden od strana na Dipl. Inz. Nikolaj Zaharovich Matjuk a celiot proekt bese nabljuduvan pod budnoto oko na "stariot volk" Mihail Josifovich Gurevich. Ostanuva vcuduvacki deka tokmu ovoj tim na dizajneri barajkji od strana na Mihail Josifovich pogolema sloboda vo ideite se zadskriva zad vratite na eden semeen stan vo zgradata na adresata so broj 21 vo ulicata "Gorki" vo Moskovskata naselba Tverski Okrug vo blizina na parkot Menezhnaja. Tamu, rabotejkji tivko i vo domasna atmosfera 6te inzenjeri go stvorija proektot YE-155 koj bese podelen vo 3 segmenta: Lovecko-presretnuvackata varinajta ja dobi oznakata YE-155P, izviduvacko-bombarderskata varijanta ja dobi oznakata YE-155R a Palubnata-lovecka varijanta ja dobi oznakata YE-155N. Inzenjerskiot tim so sostav: Nikolaj Zaharovich Matjuk, Rostislav Apolosovich Beljakov, Fedor Sergeevich Velkov, Fedor Vladimirovich Shuhov, Ivan Stepanovich Silajev i Aleksej Arkadijevich Minajev - site diplomirani aero-dinamicki inzenjeri - go predstavija svojot proekt vo pratnja na Artjom Ivanovich Mikojan i Mihail Josifovich Gurevich pred Drzavniot Komitet za Obrana na 10 Mart 1961 godina. Togasniot Sovetski Minister za odbrana (Naroden Komesar) a voedno i Nachalnik na Generalshtabot na Sovestkite Vooruzeni Sili - procueniot vojskovodec od Vtorata Svetska Vojna, 5-kratnot nositel na ordenot na Lenin, trokratniot nositel na ordenot na Crvenoto Zname i dvokratniot Heroj na Sovestkiot Sojuz - Marshal Rodion Jakovljevich Malinovski bese dlaboko impresioniran i toplo go poddrza nivniot predlog. Ostanatite clenovi (pa duri i eden Nikita Sergeevich Hrushchov) imaa visoko mislenje za Marshal Malinovski (spored mnogumina - pred i se zapadni analiticari - najdobriot Sovetski Minister za odbrana koj SSSR nekogas go imal i covek koj e tokmu najzasluzniot za vtemeluvanjeto na Sovetskata voena mokj kako "svetska super-sila") i ne go osporija negoviot entuzijazam. Zatoa proektot bese odobren a 6te mladi inzenjeri bea odlikuvani so odrenot na Lenin za osobeni zaslugi vo naucno-tehnoloskiot razvoj. Silnata drzavna politicko-finansiska poddrska uslovi da odoj nacrt brzo prerasne vo prototip koj za prv pat poleta po samo 3 godini - na 06 Mart 1964 godina. Po uspesnite testiranja noviot vozduhoplov bese oficijalno predstaven na Vozduhoplovnata parada po povod odbelezuvanje na denot na Sovetskite Voeno-Vozdusni Sili na 11 Juli 1967 godina zaedno so MiG-23 a vleze oficijalno vo vooruzuvanje vo April 1969 godina. Do togas Sovetskite razuznuvaci vekje sosema dobro znaea deka Pretsedatelot Dzon Ficdzerald Kenedi go suspendira proektot XB-70 na 28 Mart 1961 godina poradi ogromnite finansiski trosoci a samiot A-5A Vigilante ne se proslavi mnogu vo prviot stadium na Vietnamskata vojna pa po samo 158 proizvedeni primeroci vo 3 varijanti (A, B i C) bese povlecen od operativna uporteba. No proektot od Sovetska strana ne bese prekinat poradi razvojot na novi tehnologii kako i razuznuvackata informacija deka SAD zabrzano raboti na nov supersonicen izviduvacki avion sposoben da leta so brzina od 3 maha - SR-71A Blackbird....Malkumina vo toa vreme bea zapoznaeti deka vo Juni 1965 godina bese odluceno da vrz baza na osnovniot YE-155P se razvie nov modifikuvan presretnuvac koj kje go zameni po odreden broj na godini. Vo tajnost bese objavena programa koja se vodese pod proektnata oznaka Izdelye 83-01. Opitno-Konstrukcionite biroa "Tupoljev" i "Jakovljev" predlozija svoi nacrti koi predstavuvaa sosema razlicni koncepti. Sepak nivnata togasna politicka sila i ugled ne bese tolku mokjna kako pozicijata na Mikoyan-Gurevich koj kako biro mozese da se pofali so "opremuvanje" na Sovetskoto VVS so prvoklasni lovci vekje 15tina godini vo kontinuitet. Po priveduvanje do kraj na uspesniot razvoj na MiG-25P i negovoto oficijalno voveduvanje vo 1971 godina DKO odluci da se otfrlat novite nacrti na "Tupoljev" i "Jakovljev" i da se vkluci povtorno biroto Mikoyan-Gurevich vo razvoj na naslednikot na MiG-25P. Mikoyan-Gurevich ovoj pat se odluci za poinakov pristap. Namesto razvivanje na nov vozduhoplov tie se odlucija za radikalna modernizacija i modifikacija na postoeckito pri sto trebaa da se odstranat site negovi nedostatoci. Vo megjuvreme mnogu raboti se promenija. Artjom Ivanovich Mikojan pocina na 09 Dekjemvri 1970 godina a Mihail Josifovich Gurevich vekje dosta bolen (pocina na 12 Noemvri 1972 godina) odbi da go prevzeme vodstvoto nad biroto taka da eden sega vekje poznat i priznat inzenjer koj bese del od onoj mlad i "nadezen" tim go prevzede rakovodstvoto so biroto vo svoi race - Rostislav Apolosovich Beljakov. Toa im ovozmozi na originalnite dizajneri neprecena kreativna sloboda. Spored kazuvanjata na samiot Nikolaj Zaharovich Matjuk - dizajnot na YE-155MP kako sto dobi oficijalen naziv novoto "dete" na MiG e sproveden vo edna "lezerna i kreativno relaksirana atmosfera" vo koja "disenjeto vo vrat" od strana na DKO bese zameneto so prijatni i moshne interesni tehnicki diskusii megju drugarite-inzhenjeri vo timot, potkrepeni so vkusni sendvici i dobar Ruski planinski caj - "Stolichnaja" bese ostavena za slavenje podocna...Vo tekot na celata zima 1971/72 Beljakov i Matjuk potpomognati od Pavel Aleksandrovich Solovjev i Vladimir Vladimirovich Tihomirov pristapija kon makotrpna rabota. Bese odluceno da se modificira aero-dinamickiot proektil, da se reproektira celokupnata shema na aeroprofilot, da se koristi poinakva tehnologija na izrabotka na delovite, da se smeni kompletno pogonskata grupa, elektronikata, vooruzuvanjeto i avionikata a na kraj bese odluceno da vozduhoplovot bide izraboten od napredna polimimeticka legura koja kje sodrzi 33% Aluminium-Litium, 16% Titanium, 1% Termoplastika, 13% polimeri na Karbon-Fiber i 37% visokonapregnat celik zbogaten so Magnezium, Vandium, Hrom i Tungsten. Ona sto bese osobeno postaveno kako uslov i predstavuvase radikalna izmena na dotogasnata Sovetska vozduhoplovna doktrina bese potpolno avtonomniot rezim na dejstvo na borbeniot vozduhoplov - taka sto dogotasnata taktika na presretnuvanje rakovodeno od zemjena kontrola trebase da se napusti. So razvojot na Sovetskata voena industrija i voopsto tehnologija na pocetokot na 70tite godini SSSR pocna da ja zatvara jamata megju elektronskite resenija na Zapadot i negovite taka sto bese odluceno da borbeniot vozduhoplov go sokria Zapadniot vozduhoploven establishment so prvata operativna upotreba na Data-Link i Povekje-Moden Laserski Impulsen Dopler Radar so fazirana senzorska reshetka i mehanicka antena za pasivno elektronsko skeniranje. Poslednovo osobeno kje go sokira Zapadot nekolku godini podocna pri negovite prvi razurnuvacki informacii vo Dekjemvri 1983 deka Sovetite vekje uspeale da go operacionaliziraat toj radar - sto predstavuvase iznenaduvanje ramno na shok bidejkji ne se ocekuvase deka Sovetskata elektronska industrija e vo sostojba da osvoi tolku napredna tehnologija. Smelata zamisla na Beljakov, Matjuk, Solovjev i Tihomirov pocna da go dobiva svojot oblik vo maliot stan na Nikolaj Zaharovich vo vekje spomenatata famozna ulica "Gorki" broj 21....

Prodolzuva so Del treti..."Sozrevanje"
Вратете се на почетокот Go down
SIG

avatar

Број на мислења : 5798

ПишувањеПредмет: Re: MiG-25/MiG-31 Foxbat и Foxhound   2/3/2014, 14:01

Del treti: “Sozrevanje”

Vo proletta 1972 godina, osnovnite specifikacii i nacrti na noviot YE-155MP bea zavrseni. Vo isto vreme naporedno so konstrukcionata shema koja ja izrabotuvaa Beljakov i Matjuk, nivnite postari i pocituvani kolegi D-r. Solovjev i D-r. Tihomirov (vekje penzioniran 10 godini no seuste so dobro zdravje i bistar um) naporedno se zadadoa na besomucna rabota za izgotvuvanje na planovite i nacrtite za novata pogonska grupa i novata elektronika. Pavel Aleksandrovich (Solovjev) si postavi interesna zadaca. Prethodnata pogonska grupa na MiG-25P se sostoese od dva turbo-mlazni motori Sojuz-Tumanski R-15BD-300 koi razvivaa 73.50 KiloNjutna bez i 109.83 KiloNjutna so dopolnitelno sogoruvanje. Imaa isklucitelno nizok resurs na traenje i trosea premnogu sto uslovuvase da MiG-25P i pokraj enormnata brzina koja ja razvivase (negoviot apsoluten rekord bese 3,395.2 km/h ili se na se samo 134.4 km/h posporo od apsolutniot rekorder – SR-71A Blackbird i negovite 3,529.6 km/h) imase isklucitelno mal dolet (1200 km) i mal borben radius (300 km). Pavel Aleksandrovich primeni interesno resenie. Sogleduvajkji go konceptot na modifikacija koj go primenija Beljakov i Matjuk i samiot se odluci za istoto. Kako osnova za svojot nacrt go zede vekje postoeckiot turbo-ventilatorski motor Aviodvigatel-Solovjev (denesen Perm) D-30KP/U (prethodno proektiran zaednicki od nego i D-r. Vladimir Vladimirovich Tivalenkov) koj imase nizok protok no nemase komora za dopolnitelno sogoruvanje a vkupnata maksimalna mokj mu iznesuvase 117.68 KiloNjutna. Sovetite imaa prethodno odlicno iskustvo (za sto D-r. Solovjev bese odlikuvan so ordenot – “Heroj na socijalistickiot trud na SSSR” vo 1966 godina) so ovoj motor koj gi upravuvase patnickite avioni Iljusin IL-62M i Tupoljev TU-154M a podocna kje najde izvonredna primena i vo transportniot avion Iljusin IL-76MD i vo noviot Sovetski AWACS - Beriev A-50E. Pavel Aleksandrovich smelo se vpusti vo sopstveni kalkulacii i nacrti. Finalniot produkt bese nesto nevideno do togas. Golem turbo-ventilatorski motor koj sosema lesno gi pokrenuvase golemite patnicki avioni bese minijatuiziran na nivo da moze da se vgradi vo lovecki borben avion. Ovoj proekt kje mu ja donese drzavnata Leninovata nagrada vo 1978 godina za osobeni zaslugi vo naucno-tehnichkiot razvoj na Sovetskata aeronauticka nauka. Motorot go zadrza niskiot protok no sega vekje imase vgradena komora za dopolnitelno sogoruvanje a negovata enormna sila bese dovedena do stadium da samiot Beljakov i Matjuk se plasea deka aero-profilot nema da ja izdrzi taa mokjnost pa se odlucija za detalna promena na materijalite koristeni vo izrabotkata pri sto namesto legurata koja dominantno (82%) se sostoese od Nikluvan Chelik i od koja se izrabotuvase MiG-25P - tie smislija nova legura cij sostav bese spomnat prethodno pri sto vo tekot na nacrtite dva pati go zgolemuvaa procentot na Titanium a duri tri pati go zgolemija procentot na Aluminium-Litium so sto celosno se resi problemot za izdrzlivosta na aero-profilot. Noviot motor ja dobi oznakata Solovjev D-30F6 i imase mokj od 93.19 KiloNjutna bez i neverojatni 152.06 KiloNjutna so dopolniteleno sogoruvanje. Istiot motor godini podocna kje se najde sebesi kako test pogonska grupa kaj dva drugi Ruski borbeni tehnoloski demonstratori – Suhoj SU-47A popoznat kako S-37 Berkut i proektot MFI-1.42/44 na Mikojan-Gurevich. I pokraj zgolemenata tezina na vozduhoplovot visokata maksimalna operativna brzina na golemi visini bese zadrzana na isto nivo – 2.83 Maha a maksimalnata operativna brzina na mali visini bese zgolemena na 1.23 Maha. Od druga strana Beljakov i Matjuk izvrsija promena na aero-profiltot so sto borbeniot vozduhoplov zdobi pogolemi manevarski sposobnosti. Predniot del na MiG-25P bese potpolno zamenet a nosniot segment celosno revidiran, izdolzen i zgolemen poradi vgraduvanjeto na noviot radarski system. Novata pogonska grupa uslovi da usisnice bidat modificirani i izdolzeni i na niv se primeni resenie na promenliva geometrija. Centroplanot bese izdolzen sto uslovi da na nego moze da se postavi nov nosecki segment vo resenie od 4 podvesni tocki stacionirani vo par po dve – edna pozadi druga a pozadi niv se zajakne noseckiot trap koj od klasicnata kombinacija na dvokraten preden stoen trap vo kombinacija so pnevmaticki zaden edinecen trap primeneta na MiG-25P, kaj YE-155MP se promeni vo resenie na pneumaticki dvoen preden trap vo kombinacija so cetvorokraten zaden stoecki trap so elektronska kontrola na pnevmaticite. Vertikalnite stabilizatori go zadrzaa aspektot od 2.94 no nivniot koren bese izdolzen dodeka gondolite na pogonskata grupa bea prosireni a izduvnicite pomesteni prema nazad. Vnatresnite izmeni uslovija da kolicinata na gorivo vo vnatresnite rezervoari se prosiri od standardnite 15,245 litra kaj MiG-25P na 16,350 litra kaj YE-155MP. Postoeckata rezerva se prosiri uste povekje so ovozmozuvanjeto na nosenje na dva potkrilni dopolnitelni rezervoari na gorivo so nosivost od 2,500 litra koi kje bidat smesteni na vnatresnite potkrilni nosecki tocki. Samoto gorivo bese izmeneto i sinteticki zbogateno so minerali sto uslovi da negovata energetska vrednost znacitelno se zgolemi – namesto standardnoto Kerozinsko BP/T-2 gorivo se primeni novo zbogateno T-6 sinteticko gorivo. Pokraj toa povrsinata na strelastite nosecki povrsini bese namalena od standardnite 62.40 metri kvadratni na 61.60 metra kvadratni a bese vmetnata i napadna ivica dodeka na niv bea postaveni samo 4 nosecki tocki – vo par po dve na sekoe krilo. Celokupnite dimenzii i tezina bea promeneti. Kaj MiG-25P dolzinata iznesuvase 21 metar i 55 santimetri – kaj YE-155MP taa iznesuvase 22 metra i 69 santimetri. Visinata kaj MiG-25P iznesuvase 6 metra i 10 santimetri – kaj YE-155MP taa iznesuvase 6 metra i 18 santimetri dodeka kaj MiG-25P rasponot na krilata bese 13 metri i 42 santimerti a kaj YE-155MP taa iznesuvase 13 metra i 46 santimetri. Tezinata na samiot vozduhoplov isto taka bese promeneta. MiG-25P imase prazna tezina od 20,002 kg, normalna poletna tezina od 37,162 kg a maksimalna poletna tezina od 41,211 kg – YE-155MP imase prazna tezina od 21,825 kg, normalna poletna tezina od 36,840 kg i maksimalna poletna tezina od 45,515 kg. Novata pogonska grupa i smenetata geometrija na noseckite povrsini uslovi da odnosot pomegju potisokot i tezinata od originalnite 0.41 kaj MiG-25P bide dupliran i zgolemen na 0.85 kaj YE-155MP dodeka opteretuvanjeto na noseckite povrsini bese zgolemeno na 665 kg na metar kvadraten za razlika od 598 kg na metar kvadraten kaj MiG-25P. Ispravno se ocekuvase (sto se dokaza i kako tocno pri ispituvanjata) deka opteretuvanjeto kaj YE-155MP kje bide zgolemeno od originalnite 2.2 +G (21.6 metri/sekunda na kvadrat) kaj MiG-25P na 5.4 +G (53.2 metra/sekunda na kvadrat). Samata elektronska oprema uslovi da uste od samite pocetni nacrti YE-155MP bide proektiran kako dvosed. Horizontalnite stabilizatori bea skrateni, pomesteni prema napred i izviseni vo odnos na strelastite nosecki povrsini. Bese izbrano da noseckite povrsini imaat malo optovaruvanje sto uslovi da odnosot pomegju pogonskata mokj i opteretuvanjeto na noseckite povrsini bide daleku popovolen. Koga ednas se zavrsi rabotata vrz aero-profilot i negovata pogonska grupa - Beljakov, Matjuk i Solovjev gi vperija svoite pogledi vrz nacrtite na D-r. Tihomirov. Ona sto go razgledaa i doznaa za negovite idei i resenija gi voodusevi iako bea svesni deka razvojot na tolku napredna elektronska oprema nesomneno kje go oddolzi razvojot na celiot prototip pa zatoa vo dogovor so nego odlucija da pri pocetokot na testiranjata vo nosniot del na avonot se vmetnat 224 kg Olovo koe kje predstavuva tezinska ramnoteza na eventualnata tezina na radarskiot system. Od druga strana nivniot uspesen razvoj na aero-profilot i pogonskata grupa ovozmozi da testiranjata zapocnat navremeno a vremeto izgubeno vo razvoj na elektronskata grupa bese planirano da se nadoknadi so brzoto osvojuvanje na seriskoto proizvodstvo na samiot vozduhoplov (sto na krajot i se pokaza kako tocno) koj do togas kje bide detalno ispitan kako na zemja (pri staticki ispituvanja i site ostanati ispituvanjata vo vozdusen tunnel) taka i vo vozduh. D-r. Viktor Vasiljevich Tihomirov (se izvinuvam za pogresnoto predstavuvanje na negovoto ime kako Vladimir Vladimirovich vo prethodniot post – pogresno go imav pogore spomenatiot Vladimir Vladimirovich Tivalenkov na um) smelo se vpusti vo dotogas imaginarni idei za Sovetskata voena elektronika koi iskreno kazano vo pocetokot bea tretirani od strana na drzavnoto rakovodstvo ne kako smelost i ambicioznost na eden iskusen, cenet i dokazan naucnik tuku obicna “naucna-fantastika – ludost na eden izlapen starec kogo sepak go fatil zabot na vremeto”. Toa ne go obeshrabri iskusniot “star volk” koj mnogupati se soocuval prethodno so isti ismevanja na negovite idei a pri cie uspesno realiziranje site negovi oponenti ostanuvaa zakjuteni, pocudeni i zasrameni. Situacijata se povtori i vo ovoj slucaj. Rezultatot na negovata rabota kje gi ostavi vdzaseni podednakvo negovite kolegi, negovite predpostaveni politicki vodaci kako i celokupniot “imperijalisticki Zapad”…


Prodolzuva so Del cetvrti: “Ocila za noviot klinec!”
Вратете се на почетокот Go down
SIG

avatar

Број на мислења : 5798

ПишувањеПредмет: Re: MiG-25/MiG-31 Foxbat и Foxhound   2/3/2014, 14:02

Del cetvrti: “Ocila za noviot klinec!”

Vo letoto 1972 godina po zavrsuvanjeto na nacrtite na noviot aero-profil i na pogonskata grupa, bese odluceno da Beljakov i Matjuk pristapat kon izrabotka na konstrukcijata na vozduhoplovot vo zavodot 156 na OKB “Mikojan-Gurevich” vo Moskva a Solovjev se vrati vo svojot zavod 19 na OKB “Solovjev” vo Perm i pristapi kon izrabotka na pogonskata grupa. Za toa vreme spored prethodniot dogovor D-r. Tihomirov trebase da gi zavrsi specifikaciite i pocetnite nacrti i da pristapi kon izrabotka na elektronikata i avionikata za noviot prototip. Pred da se napravi osvrt na negovite planovi potrebno e vo kratki crti se razgledaat pocetnite problemi so koi se soocija kako dvoecot Beljakov-Matjuk taka i D-r. Solovjev.

Pri vrakjanjeto vo OKB-19 “Solovjev” (podocna “Aviodvigatel” a denes “Perm”) D-r. Solovjev izbra iskusen tim koj kje rakovodi so izrabotkata na pogonskata grupa. Timot bese rakovoden od negoviot veren ucenik i dolgogodisen asistent D-r. Juri Reshetnikov (koj po penzioniranjeto na D-r. Solovjev i kje go prevzeme rakovodenjeto so biroto). Timot imase navistina impresivna zadaca. Motorot pretstavuvase nesto sto do togas bese nevideno za Sovetskata tehnologija na avionski motori. Vo osnova nacrtot na D-30F6 prikazuvase dvo-osovinski turbo-ventilatorski motor so visoka ekonomicnost i nizok protok. Samata komplikuvanost na pogonskata grupa uslovi da mashinskite inzhenjeri vo zavodot “Motorstroitel” (isto taka vo Perm) konstantno baraa upatstva od konstrukcioniot tim voden od D-r. Reshetnikov koj pak se rakovodese od sovetite na Pavel Aleksandrovich. I pokraj toa sto pogonskata grupa bese uspesno koristena pri podocneznite letni ispituvanja komplikuvanosta na dizajnot nalozi da razvojot trae ni pomalku ni povekje tuku ramno 7 godini i konecnata varijanta da bide zavrsena tokmu pred seriskoto proizvodstvo na borbeniot vozduhoplov koe otpocna vo April 1979. Samiot motor bese isklucitelno komplikuvan i se sostoese od 7 razlicni moduli. 6 od ovie moduli imaa moznost za zamena a eden od niv bese "srceto" na motorot i kako takov ne mozese da se promeni. Vo prviot modul bea smesteni lopatkite na usisnikot na motorot. Ostanatite 5 moduli zaedno go sozdavaa peto-stepenskiot kompresor na nizok pritisok. Tie bea: komora za stepensko mesanje, komorata za dopolnitelno sogoruvanje, otvorot na izduvnikot, predniot menuvac na brzina i zadniot menuvac na brzina. Posledniot 7mi modul koj bese srceto na motorot i ne mozese da se zameni bese bazicniot modul vo koj bese vgraden 10to-stepenski kompresor na visok pritisok i komorata za sogoruvanje, a vo nego bea vmetnati i prvostepenite lopatki na izduvnikot, dvete dvo-stepenski turbini (edna za nizok a edna za visok pritisok) i zadnoto leziste. Samiot motor imase ogromen protok od 150 kg vo sekunda a dijametarot na usisnikot iznesuvase celi 102 santimetra. Vnatresniot integralen menuvac na toplinska energija koristese ventilatorski protok na vozduh so koj go ladese osnovniot vozduh koj bese vovlecen od kompresorot i koj naizmenicno se menuvase vo topol-laden rezim za da gi razladi turbinite za nizok i visok pritisok. Motorot imase elektronski sistem koj go kontrolirase pregrejuvanjeto a imase i sistem za elektronska kontrola na temperaturata na izduvniot gas. Kako krem na “tortata’ bese dodaden prviod Sovetski FADEC sistem koj uste povekje bese nadopolnet so elektronski sistem za snimanje na podatocite.

Vo tekot na celiot razvoj neprestano postoese edna odlicna komunikacija pomegju Beljakov i Matjuk od edna i Solovjev i Reshetnikov od druga. Najprvin problemite bea vooceni so prvobitno predvidenata legura od koja trebase da se izrabotuva YE-155MP.

Minituarizacijata na motorot bese sprovedena potpolno no prvobitno zamislenite kapaciteti na vnatresnite rezervoari koi spored inicijalnata zamisla trebaa da imaat 20,380 litri bea smaleni na 19,700 litra. Sepak i ova ne bese dovolno resenie taka da na krajot se odluci da rezervoarite definitivno se svedat na 16,350 litra.

Matjuk i Beljakov predviduvaa da materijalot od koj kje bidat izrabotuvani usisnicite i del od noseckata strelasta povrsina bide kombinacija na Termo-plastika i polimeri na Karbon-Fiber. Pri inicijalnite testiranja vo vozdusniot tunel se pokaza deka pri obrtni izlozuvanja nad 150 stepeni vo sekunda ovaa mesavina nema da bide dovolno izdrzliva (doagjase do napuknuvanja) pa Beljakov i Matjuk go promenija sostavot na legurata koja namesto zamislenite 13% polimeri na Karbon-Fiber i 1% Termoplastika kje zadrzi samo 2% polimeri na Karbon-Fiber, Termo-plastikata kje se anulira a procentot na visokonabregnat Celik zbogaten so Magnezium, Vandium, Hrom i Volfram od inicijalnite 33% kje se zgolemi na 49%. Vo tekot na samite staticki ispituvanja bese ocigledno deka ucestvoto na Titanium mora da se zgolemi dvokratno (do 16%) a ucestvoto na Aluminium-Litium (izlien na 150 +C stepena) mora da se zgolemi trokratno (do 33%). Zonite na pregrevanje na trupot na vozduhoplovot bea dopolnitelno zajaknati i zastiteni so kombinacija na Titanium i visokonabregnat Celik. Predniot nosecki dvokraten hidraulicen trap dobi i stitnik od kal, a uspesnata zamisla na 4ro-kraten zaden stoen trap so elektronska kontrola na pnevmaticite demonstrirase isklucitelno nisko nivo na zemjen pritisok sto uslovi da vozduhoplovot moze da poleta od neobraboteni poletno-sletni povrsini (trevnati, zemjani, snezni i zaledeni). Vozdusnite kocnici bea izmesteni i sega se naogjaa pomegju zadniot stoen trap i usisnicite, a se ovozmozi nivno nasocuvanje duri i vo supersonicen rezim na let.

Site ovie promeni ne bea postignati lesno. Za razlika od nivniot prethoden proekt YE-155 (vo site tri razlicni verzii R, P i N) vo koj Matjuk i Beljakov imaa pomos od 4 ostanati vrvni strucnjaci ovoj pat tie rabotea vredno sami. Vo prviot slucaj pri razvivanjeto na YE-155 - Matjuk i Beljakov imaa golema pomos od Shukov koj go dizajnirase turbo-mlazniot motor Sojuz-Tumanski R-15BD-300, Volkov go dizajnirase sistemot za navigacija RP-2SHCH “Vodnij Vir” a podocna i sistemot za inercijalna navigacija “Peleng”, panoramskata aero-foto kamera A-70M i kamerata za nokjno snimanje E/10, stanicata za radio-tehnolosko izviduvanje SPS-4B, sistemot za aktivno elektronsko poprecuvanje SPS-143 “Kub-3M”, radarot za stranicno skeniranje “Sabja” i sistemot za radiolosko izviduvanje “Shompol RRBF-SH”, Silajev rakovodese so celokupnata izrabotka na konstrukcijata vo zavodot broj 21 vo Gorki (denesen Nizni Novgorod) a Minajev go konstruirase celokupniot kontrolen sistem na vozduhoplovot, a podocna gi dizajnirase avto-pilotskiot i radio-komunikaciskiot sistem. Vo ovoj slucaj pri razvivanjeto na YE-155MP - tie ja imaa samo nesebicnata poddrska na D-r. Solovjev i negoviot tim rakovoden od Reshetnikov, a tuka se razbira bea i zamislite na D-r. Tihomirov.

Prviot stadium na konstrukcija bese dobar period koj Viktor Vasiljevich (Tihomirov) go iskoristi za dokompletiranje na svoite specifikacii i zavrsuvanje na svoite nacrti.

Vo ekot na izrabotkata na konstrukcijata na vozduhoplovot i samoto konstruiranje na pogonskata grupa D-r Tihomirov pobara sostanok so svoite pomladi kolegi na koi sakase da im gi prezentira svoite zavrsni nacrti i dobro-osmisleni zamisli. D-r. Matjuk predlozi da se organizira Novogodisna zabava vo negoviot sega vekje dobro poznat stan vo taa famozna zgrada broj “21” na ulica “Gorki” vo naselbata Tverski Okrug na koja vo pladnevnite casovi pred zaednickata vecerna proslava D-r. Tihomirov kje moze da im gi prezentira svoite zamisli nemu, na D-r. Beljakov, D-r. Solovjev kako i na predstavnikot na Drzavniot Komitet za Odbrana (oficijalnoto togasno ime na ovoj komitet bese “Drzaven Sovet za Planiranje na Odbranata” no site negovi clenovi go koristea negovoto popularno ime koj ovoj komitet go nosese za vreme na Vtorata Svetska Vojna) na Sovetskiot Sojuz – Sekretarot zadolzen za voeni proekti – strogiot i strasen ekonomsko-finansiski ekspert i eden od vodeckite licnosti vo post-voeniot razvoj na Sovetskiot Sojuz Mihail Andreevich Suslov.

Matjuk znaese deka D-r. Tihomirov treba da prezentira nesto interesno no od druga strana bese iskreno zagrizen za prisutnosta na “Drugarot” Suslov. Strog, diskreten, sekogas seriozen…Drugarot Suslov bese star i iskusen “politicki lisec” i covek koj ne taka lesno mozese da bide impresioniran ili zadovolen. Kako eden od retkite Sovetski politicari koi bese podednakvo blizok so Marshal Josif Visarionovich Dzugashvili - Stalin a po “De-Stalinizacijata” na Sovetskoto opstestvo vo 1956 godina i so Nikita Sergeevich Hrushcov (sto ne popreci da tokmu samiot Suslov ja vodi frakcijata koja go smeni vo 1964 godina) i na krajot Leonid Ilich Breznjev – Mihail Andreevic Suslov nosese so sebe odredena tezina koja morase da bide uvazena a se razbira na krajot i pridobiena. Zatoa Nikolaj Zaharovich iskreno ja zamoli svojata sopruga Galina Alekseevna da se pogrizi da trpezata izgleda bogato a nivniot mal i skromen stan da bleska od cistina i urednost.

Vo pladnevnite casovi spored dogovorenoto drugarite pocnaa da pristigaat eden po drug. Najprvin na vratata so podaroci se pojavi sekogas vedriot i nasmean Rostislav Apolosovich – koj nosese brojni podaroci za Nikolaj Zaharovich, Galina i nivnata 16 godisna kjerka-gimnazijalka Natalija. Po nego pristigna Pavel Aleksandrovich zaedno so svojata sopruga Olga Ivanovna. I tie nosea podaroci za site, a za Nikolaj Zaharovich bese doneseno i edno sise na star i kvaliteten Francuski konjak “Gaston de Casteliac” koj D-r. Solovjev spored svoite veseli raskazuvanja podocna prizna deka sam go “donesol” od Pariz vo 1960 godina pri posetata na vozduhoplovnata izlozba odrzana na Le Burze.

Veselite razgovori na ubavo oblecenite gosti i domakjini pridruzeni so po nekoja chashka stara i kvalitetna “Stolicnaja” kako i lesnoto Gruzinsko crveno vino “Hvanchkvara” i dobriot kavijar bea zamolceni stom site prisutni primetija deka Nikolaj Zaharovich pogledna niz zavesite na prozorite vo dnevnata soba i ostana zanemen i prebleden. Rostislav Apolosovich vednas razbra za sto se rabotese. Crnata limuzina na Suslov pristigna pred vlezot na zgradata broj “21” na ulicata “Gorki” a D-r. Tihomirov seuste ne bese pristignat…

Damite i kjerkata na D-r. Matjuk se povlekoa vo kujnata i pocnaa da ja aranziraat bogatata trpeza vo trpezariskata soba a Nikolaj Zaharovich ja ispi chachkata “Stolicnaja” nabrzina i sedna na kozneniot kauc i popoleka ja navedna glavata i so dvete dlanki go prekri liceto i ostana nekolku momenti vo taa pozicija. Togas Rostislav Apolosovich go potapka po rameto i mu kaza tivko no ohrabruvacki “Kolja, ne se grizi, stariot kje dojde…Prepusti mi go toj “Malchik-Aparatchik” mene!”. Zvonoto zazvoni a Galina Alekseevna pobrza da ja otvori vratata. Pred nea stoese eden visok i slab covek vo temen kostum i so zatemneti ocila. Negoviot bled lik i mramorno lice uste povekje ja istaknuvaa temninata na negoviot kostum i temen kaput. Pozadi nego stoese vooruzen oficer koj pokraj standardniot Makarov PM od 9 milimetri koj go nosese vo crnata kozna futrola na crniot kozen remen vo levata raka nosese i racna radio-stanica koja cvrsto ja drzese so crnata rakavica a vo desnata (koja bese bez rakavica) drzese Polski avtomatski pistol PM-63 Rak. Bese oblecen vo prekrasna (iako zastrasuvacka) crna paradna uniforma so zlatni shiriti pod koi sjaese zlatno-rubinestata znacka na koja se naogjase eden zlaten mec preku koj bese postavena petokraka od rubin a preku nea zlaten srp i chekan. Na dnoto na znackata pisuvase so zlatni bukvi “Komiter Gosudarstvenoi Bezopasnosti” a nad znackata stoese mala crna epoleta na koja so zlatni bukvi pisuvase “Devyato Upravleniye”. Galina Alekseevna dobro znaese sto znacat tie bukvi i se strese dlaboko vo sebe no ne go pokaza toa nadvoresno i ljubezno gi pokani da vlezat pozeluvajkji im dobredojde. Visokiot i slab covek vo temen kostum se svrte kon oficerot i mu klimna so glavata na sto ovoj zavzede stav mirno, go prefrli remenot na avtomatskiot pistol preku rame, vojnicki odpozdravi i so ostro zavrtuvanje se simna po skalite so recisi paraden cekor. Visokiot, slab i bled covek so ispieno lice vleze vo stanot i na Galina Alekseevna i predade eden raskosen buket na crveni rozi koj prethodno taa ne go zabeleza a potoa sam go simna kaputot i temniot shal i gi predade na Galina Alekseevna. Taa go pokani da vleze vo dnevnata soba. Toj go napravi toa no prethodno zastana na cekor-dva da dobro ja razgleda dnevnata soba i voopsto pogolemiot del od maliot i skromen stan a negoviot iskusen pogled se zadrza na trojcata mazi od koi dvajcata stoea a edniot sedese na kaucot.

Koga vleze vo sobata i tretiot maz vednas stana. Nikolaj Zaharovic so rapav glas izgovori “Dobre ste dosle Drugar Suslov!” na sto toj odgovori “Dobro vecer drugari…Podobro ve nasol D-r. Matjuk…Vi blagodaram za ovaa pokana iako moram da primetam deka se raboti za dosta nevoobicaen nacin na resavanje na vazni drzavni prasanja za koi vie drugari ste osobeno odgovorni…” Trojcata ostanaa zanemeni a toj tivko prodolzi “…No sto e tuka e, vie ste od pomladata generacija a verojatno i vo sovremenoto Sovetsko opstestvo komunistickiot ideal mora da crpi sila od metodite na idnite generacii…Tuku, ne go gledam D-r. Tihomirov megju vas? Kolku razbrav i toj treba da prisustvuva na ovaa “zabava”…vo sto e problemot?” Tuka se vmesa Rostislav Apolosovich koj veselo no sepak drsko go oslovi Suslov so licnoto ime za sto i dobi prekoren pogled od strana na blediot i strog politicar koj verojatno kako dete bese vakciniran protiv smisla za humor i nikogas ne se smeese – “…Ma ne se grizete Mihail Andreevich… tuka e nekade izlapeniot starec, kje dojde, ne se grizete…znaete kako e so starite?!” – na sto dobi vednas strog odgovor “Jas prasanjeto go postaviv na Drugarot Matjuk a ne vam Drugar Beljakov…vo sekoj slucaj mozeme da zapocneme so vasata prezentacija pred da go pocekame D-r. Tihomirov a potoa kje odlucam dali vasiot proekt dovolno vredi da bide podnesen na prezentiranje i glasanje vo Drzavniot Sovet.” Matjuk ljubezno prasa “Mosne dobro Drugar Suslov, no pred da zapocneme da ve prasam - dali ste mozebi za edna cashka star i dobar Francuski konjak?”. Suslov cudno pogledna verojatno prasuvajkji se od kade Matjuk ima shvercuvana imperijalisticka kontrabanda vo svojot stan no odgovori tivko “…Moze….”.

Prezentacijata na Beljakov i Matjuk traese nekoi 45 minuti pri sto Suslov ne izgovori nitu eden zbor. Na krajot samo kaza “Ova mi izgleda mosne solidno drugari… Vi cestitam na vesto osmislenite idei!” A potoa se obrna kon Pavel Aleksandrovich i mu rece recisi strogo “A sega ste vie na red D-r. Solovjev….drugarite od Drzavniot Sovet imaat visoko mislenje za vas…se nadevam deka kje go opravdate…Nikolaj Zaharovich, dali moze da dobijam uste edna cashka od toj vas Francuski konjak?” Matjuk se zbuni no odgovori “Da, da…sekako Drugar Suslov, vednas, da ne sakate mozebi da zamezite malce?” – “Podocna!” odgovori odsecno Suslov. D-r. Solovjev kako i Beljakov i Matjuk gi rasprostra svoite nacrti, tabeli i rezultati od dotogasnite ispituvanja i tekot na konstrukcijata. Matjuk i Beljakov bea vooduseveni od negovoto precizno i tehnicki do sovrsenstvo detalno objasnuvanje. Negoviot tivok glas i medenoto izrazuvanje malce ja podsmiri nivnata vnatresna nervoza. Bese navistina prijatno da se slusa eden intelektualec od kalibar na D-r. Pavel Aleksandrovich. Negovata prezentacija bese pokratka i traese okolu 30tina minuti po sto se primeti deka Suslov e zadovolen. Se svrte kon bogato postavenata trpeza koja Galina, Natalija i Olga prekrasno ja aranziraa i tivko kaza “Drugar Solovjev, sekoja cest! Za zal, jas ne gi poseduvam vasite precizni tehnicki znaenja, no ova mi izgleda kako odlicen plan za ponatamosen razvoj na nasata vozduhoplovna tehnologija vo mnogu segmenti...” Potoa se svrte kon zidniot casovnik koj vekje otcukna 19:00 casot i tivko kaza “Drugari, vi blagodaram za iskrpnata prezentacija. Do sega ja sum dlaboko impresioniran…” a potoa proseta do prozorecot i pogledna na parkot Menezhnaja koj bese silno osvetlen od ulicnoto osvetluvanje i sneznata pokrivka koja go prekrivase. Golemi snegulki mozea da se zabelezat niz zavesite….”Se nadevam deka vasata makotrpna rabota kje bide ispravno oceneta od Drzavniot Sovet….od druga strana se plasam deka Viktor Vasiljevich odlucil da ja pomine Novata Godina bez nas!”.

Matjuk momentalno povtorno preblede i se svrte so nemokjen pogled kon Beljakov na sto Rostislav Apolosovich odgovori “Znaete Drugar Suslov, Viktor Vasiljevich e covek od zbor, siguren sum deka kje dojde…” Suslov ne go pomrdna pogledot od ulicata i tivko promrmori niz negovite zatemneti ocila “…Iskreno se nadevam deka ste vo pravo Rostislave Apolosovichu….za dobroto na vasiot proekt…i za negovo LICHNO dobro!”.

Vo toj moment ubavo oblecenata Natalija – visoka i ubava crvenokosa devojka so dve golemi pedantno spleteni pandelki na koi gordo gi nosese uredno vrzanite crvenite mashnicki vleze vo sobata so nov posluzavnik na koj preku eden racno iraboten vez vo Sibirski stil bese uredno posluzeno edno dobro oladeno sise “Stolichnaja”, par kristalni chaski, edna kristalna tacnicka polna so soleni krekeri a druga polna so crn kavijar i srebreni lazicinja a pokraj se toa uredno bea postaveni par snezno-beli svileni salfetki i go postavi na niskata masicka so lampa pomegju dvata kozni kauca. Se obrna kon prisutnite mazi i so zadovolstvo gordo poglednuvajkji go svojot tatko im rece: “Drugari, vo ime na moeto semejstvo cest mi e da ve pokanam na Novogodisnata trpeza!”. Nejzinite detski oci sjaea od zadovolstvo a site so nasmevka (so isklucok na Suslov) odgovorija “Bladogarime, Natalija!” i zaednicki se upatija kon trpezata nad koja Galina Alekseevna gordo stoese pridruzuvana od soprugata na D-r. Solovjev - Olga Ivanovna. Trpezata bese navistina bogato postavena. Na nea pokraj bleskavite porculanski i kristalni sadovi, tacni i cashi kako i srebreniot pribor se naogjase topla Uha so meso od haringa, gust Ukrainski Borshch, bogato napolnet Ermenski Shashlik, topli Piroshki, Olivna (popoznata kako Ruska) salata, gusto smeseni Blini, Sirniki polneti so rendani jabolka, orevi i med, razni zakuski od Pelmeni, Holodeki i mnostvo drugi razni delikatesi na procuenata Ruska kujna. Na masata vo kujnata tukusto se ladese izvadeniot Stroganov a vo friziderot se ladese Sharlotkata koja Galina ja spremase do 3 casot izutrina prethodnata nokj. Setoa toa bease zalieno so domasno ispecena Medovuha koja tatkoto na D-r. Matjuk – Zaharij ja spremase na svojata dacha vo blizina na Voronjezh, Stolichnaja, silen crven Plechistik i Ermenski Arten…

Vo toj moment zazvoni zvonoto. Duri i samiot Suslov mozese da primeti kako D-r. Matjuk za moment gi zatvori ocite a na negovoto lice mozese da se primeti eden karakteristicen izraz makar i za mig – izraz na covek na koj nekoj angel tukusto mu podignal Sizifovski kamen od 50tina kila koj toj go maknel cel den na pleskite….

Samiot Nikolaj Zaharovich pritrca da otvori. Na vratata stoese stariot Viktor Vasiljevich koj vo edna raka drzese par ubavo aranzirani kesi so podaroci a vo drugata temna aktovka, dodeka pod miskata bezbroj svioci i nacrti. Negoviot skromen siv kaput i siv sesir bea dobro nakvaseni od brojnite snegulki koi seuste se topea. Uredno podkastrenata bradicka vo Leninov stil i mustakji mu go prikrivaa zacrvenetoto i promrznato lice. Starecot uste nevlezen silno vozvikna pred vratata: “8 uspeshni petoletki! Najgolem industriski kompleks na planetava! Vtora ekonomija vo svetot! Najgolem svetski proizveduvac na nafta, priroden gas, jaglen, chelik i elektrichna energija! I se toa e dzabe “moy dorogoy malchik” (moe drago momce) bidejkji nekoj idiot odlucil deka na Novogodisnata nokj metro-stanicata “Proleterskaja” treba da bide zatvorena za da celo naselenie od Volgogradski Prospekt moze da ja slavi Novogodisnata nokj na plostadot “Ilich” i so toa se zastedi na elektricna energija vo drugite delovi na Istocna Moskva! Hah! Pa cela prokleta Taganskaja ja izodev dodeka da dojdam do mostot “Kuznjecki”!!!”

Matjuk srdecno odgovori: “Pa toa e dobar eliksir za vas Viktore Vasiljevichu, tuku ne mrznete, povelete vlezete i dobre ste dosle!” – Se pregrnaa i izbaknaa a Tihomirov mu gi predade kesite so poklonite na sto Matjuk mu se zablagodari a potoa Viktor Vasiljevich ja ostavi aktovkata dole a nacrtite gi odlozi uspravno do nea i gi potpre do zidot. Go simna kaputot, sesirot i salot, a potoa se svrte kon ogledaloto, ja podnamesti rolkata pod sakoto i ja pomazni bradickata i veselo rece “Drago moe momce, daj edna cashka nesto zestoko za stariot vampir…tuku koga sme vekje kaj vampirite, koga onaa krvopija od “Grosplan” kje pristigne?!”

Site zanemea na trpezarijata i gi soborija pogledite – nikoj ne se osmeli da go pogledne Suslov. A on dostojanstveno se podigna, ja odlozi svilenata prestilka na masata i dostoinstveno odgovori “Dobre ste dosle Viktore Vasiljevichu…I da vi odgovoram na prasanjeto – DA, drugiot "vampir" vekje pristigna pred recisi dva casa i zaedno so ostanatite drugari nestrplivo ve cekame!” Na toa vestiot i smel starec ne dozvoli da se zbuni: “Ama sto zboruvate drag moj Mihaile Andreevichu, jas ne ve imav vas na um!” “Tuku kogo?!” drsko prasa naljuteniot Suslov – “Ma jas govorev za onoj slepec zadolzen za finansii za kogo cuv deka i vie imate loso mislenje – Fjodor Vasiljevich Sokolovski!” (imeto bese potpolno zameneto od stariot i iskusen volk koj znaese deka nema sansa Suslov da go poznava sekoj dosaden birokrat koj e pod negova kontrola – a se rabotese za imeto na nokjniot cuvar vo negoviot Institut). “Ne znam koj e toj drugar D-r. Tihomirov, no ve uveruvam deka drugarite od Drzavniot Sovet me imaa samo mene na um za ovaa prezentacija!” – Viktor Vasiljevich odgovori mirno “Mosne dobro, i taka i taka toj slepec ne treba da se mesa vo rabotite koi ja tangiraat odbranata na Sovetskata nacija!” a potoa (podsmevajkji se dlaboko vo sebesi) vesto podigna zdravica i na site prisutni im kaza “Drugarki i Drugari! Neka vi e Srekjna i Cestita Novata 1973 godina, dragi moi! Kako na vam taka i na vasite semejstva im posakuvam mnogu zdravje, srekja i uspeh vo zivotot i rabotata! A na nasata sakana Sovetska tatkovina i pozeluvam mir, ponatamosno jaknenje i uspeshna godina kako i bleskavi rezultati na sekoe pole!”. Site prisutni (pa duri i malata Natalija so svojata casa sok od borovinki) kazaa “Nazdorovye!” i gi ispija svoite pijaloci. Pred da sednat Suslov kaza “Mosne dobra cestitka Viktore Vasiljevichu, no koga sme vekje kaj uspesite vo rabotata jas - a siguren sum i preostanatite drugari koi sedat na trpezava bi sakale da znaeme do kade ste so uspehot vo vasata rabota?!”

Stariot volk na brzina ja doklizna poprilicno golemata caska “Stolichnaja” niz grloto i se izbrisa so svilenata salfetka pa odgovori “Dokolku mi dozvolite Mihaile Andreevichu ja bi ja dal svojata prezentacija po obeduvanjeto na ovaa prekrasna trpeza koga Drugarkata Matjuk ja spremila za nas! Imame seuste vreme do Polnokjniot cas!” Suslov se svrte kon Galina i tivko kaza “Drugarke Matjuk, se nadevam deka nema da ni zamerite dokolku ja i ostanatite drugari bideme izvineti za eden odreden period, vie slobodno prodolzete a nie kje vi se priklucime podocna!”. Galina skromno se nasmevna i tivko odgovori “Nema nikakov problem, trpezata a i nie kje ve pocekame drugari! I taka Stroganovot treba da se doladi uste malku, a za zakuski imame vreme cela nokj!”

Tihomirov opcu glaboko vo sebesi, na brzina progolta edna vskusna Blina i gi izbrisa racete pa rece “Pa dobro, sepak se raboti za odbrana na nasata Socijalisticka tatkovina, a drzavnata odbrana ne poznava ni Novogodisni veselbi ni nisto drugo - neli drugari?!” – pa potoa se svrte i vesto mu namigna na Rostislav Apolosovich koj go razbra dobro negoviot majtat so Suslov i zamalku ne se zasrkna so votkata koja ja zavrsuvase i vnatresniot potsmev koj za malku ne mu dozvoli da mu se iznakikoti vo lice na onoj beden partiski staorec…

Drugarite preminaa povtorno vo dnevnata soba kade Viktor Vasiljevich gi rasiri svoite nacrti i ja otvori aktovkata od koja izvadi eden kup presmetki, matematicki kalkulacii i detalni opisi na sekoj santimetar na negovata zamisla.

Ne ostavi drugarite ni da poglednat i vednas kako od top pochna: “Pocituvani kolegi, a pred i se Drugar Suslov sakam da napomenam edna krucijalna rabota. Po detalnoto i iscrpno proucuvanje dojdov do neosporen zaklucok deka na nasata elektronska industrija i Institutot za Instrumentalen Dizajn so kogo ja rakovodam kje im treba najmalce 2 godini da dovrsat so proucuvanjata na moite nacrti i razvoj na mashinski segmenti i mashini za izrabotka na preciznite delovi na instrumenti koi gi predvidov vo moite nacrti!”

Beljakov, Matjuk i Solovjev vesta ja primija so razbiranje bidejkji sigurno se rabotese za nesto sto bi se okvalifikuvalo kako ultra-sovremena tehnologija a od druga strana toj period im odgovarase za da uspesno gi dovrsat konstrukciite i statickite ispituvanja na prototipot i negovata pogonska grupa.

Suslov samo ja podigna desnata vegja nad zatemnetite ocila i bez da prokomentira mirno prasa “A sto toa vie ste zamislile D-re?”
“E pa vaka drugari…Ova sto go gledate pred vas predstavuvaat nacrtite na tri segmenta na elektronskiot sistem na noviot prototip. Moze slobodno da gi narecete “Ocila za noviot klinec!”…Pod nacrtite so tehnicki broj SBI-16/S-800 moze da go poglednete radarot so ime RP-31/N-007 “Zaslon” ("Bariera" - na Ruski). Se raboti za povekje-moden laserski impulsen dopler-radar cija senzorska resetka e fazirana a samiot radar kje ima mehanichka elektronska antena koja kje se dvizhi so hidraulichen akutator i preku koja toj kje go nasocuva svojot elektronski snop i kje ima moznost za pasivno elektronsko skeniranje na aero-torijalniot prostor.

Ovoj radar vsusnost predstavuva multi-senzorski sistem koj kombinira dve razdeleni elektronski kontrolni anteni, radar so mikro-branov opseg na elektro-magnetniot spektrum koj ima frekfencija pomegju 7.00 i 12.50 GigaHerca (X-opseg), i koj ima 1700 mono-hromatski polu-provodnicki mikro-moduli za emituvanje i opticki opseg na elektro-magnetiont spektrum na mikro-branova frekfencija pomegju 1565 NanoMetri i 1625 NanoMetri vo kombinacija so tri mikro-branovi opsega na elektro-magnetniot spektrum koi variraat na frekfencija pomegju 40 i 60 GigaHerca odnosno pomegju 5.00 i 7.50 milimetri (L-opseg) kako i 64 emiteri koi se fazirani i snopno vrzani vo senzorska resetka koja e vmetnata vo edna od elektronskite anteni. Samata antena ima dijametar od 1 metar i 10 santimetri i treba da bide fiksirana na pozicija kade sektorot na skeniranje kje ima opseg of +- 70 stepeni po azimut i +70/-60 stepeni po elevacija. X-opsegot na radarot koristi reciprocitetni kalemi so feritno jadro i koi vo fazna promena kje dozvoluvaat da radarot go nasocuva svojot snop za 1.20 MiliSekundi. Ova visoka performansa e vekje ogromna prednost nad postoeckite povekje-modni radari so mehanicki anteni za skeniranje na aero-torijalniot prostor na koi im treba ramno sekunda da ja izvrsat istata operacija. Nivoto na detekcija na ovoj radar treba da bide 225.00 kilometri pri sto nisanskoto nivo na zafat na celta treba da bide 200.00 kilometri za vozdusni celi koi imaat radarski odraz od 16.00 metra kvadratni odnosno Bombarderi, Tankeri, Vozdusni Komandni Centri i Vozdusni Sistemi za Predupreduvanje i Kontrola. Nivoto na detekcija po opseg kje se zgolemuva taka da vozduhoplov so odrazna povrsina od 3.00 metra kvadratni – odnosno standarden lovec, jurisnik, izviduvac ili helikopter moze da bide detektiran na 160.00 kilometri a krstosuvacki proektil so radarska odrazna povrsina pomala od 1.00 metar kvadraten moze da bide detektirana na 90.00 kilometri. Istovremeno predviduvam da nisanskiot sistem obezbedi istovremeno sledenje na 10 celi a istovremeno otvaranje ogin vrz 4. Klirensot za celite od kopnenata i vodnata povrsina treba da iznesuva samo 15 metri pa taka prototipot kje nema potreba da ponira vo dlabocina i da ja narusi prednosta koja bi ja uzival vo visok rezim na let.“

Suslov vnimatelno slusase no mozese da se zabelezi deka ona za sto drnda ovoj dosaden jarec e nesto poprilicno nepoznato za nego pa sosema se koncentrirase na “prochituvanjeto” na facijalnite ekspresii na drugite naucnici. Ona sto go primeti ne go ostavi ramnodusen. Po slusanjeto na radarskite specifikacii site trojca bea zabezeknati. D-r. Solovjev prv se drzna da prasa: “Drag moj Viktore Vasiljevichu…da ne ste se prelazale vo presmetkite? 1.20 MiliSekundi?!? 225.00 kilometarsko nivo na detekcija za lovecki radar?!?”

Tihomirov sosema mirno odgovori: “Ne, ne se sheguvam ni najmalce…”
Matjuk togas progovori tivko: “…Gospodi Boze….”.
Beljakov samo nemo gledase vo nacrtite so siroko otvoreni oci.
Suslov togas rece “Prodolzete D-r. Tihomirov!”

“Vtoriot nacrt koj go gledate drugari i koj e zaveden pod tehnickiot broj SAU-155MP e sistemot za avtomatsko upravuvanje na vozduhoplovot. Sistemot se sostoi od integriran napadno-navigacionen sistem KN-25 koj ima dva megjusebno kombinirani sistemi za inercijalna navigacija IS-1-72A so kombiniran nisanski sistem “Manevar” koj ima Aktiven…da, da, Drugari…dobro me cuvte - AKTIVEN radarski mod koj obezbeduva sistem za avtomatsko sproveduvanje do celta koja e odalecena maksimalno 180.00 a standardno 120.00 kilometra, potoa infra-crven mod, laserski mod, i kompjuteriziran optronski (opticko-elektronski) mod a seto toa e nadopolneto so radio-tehnicki sistem za bliska navigacija “Radikal-NP-A-331”, radio-tehnicki sistem za odalecena navigacija “Kvitok 2-A-723”, sistem za obezbeduvanje na dalecna radio-navigaciona kalibracija so pomos na digitalniot sistem “Topik” koj e ramen na postoeckiot analogen sistem “Poran” (impulsno-faziran radio-navigacionen sistem vo radio-frekfenciski opseg GRI-8000) i digitalniot sistem “Marshrut” koj e ramen na postoeckiot analogen sistem “Omega” (Sovetski ekvivalent na NATO-viot kopnen sistem na radio-navigacija Loran-C).

Sistemot za avtomatsko upravuvanje ima podsistemi za radio-elektronsko poprecuvanje vo radio-lokacionen i infra-crven dijapazon. Predvidov da noviot vozduhoplov na mali i sredni distanci deluva avtonomno so pomos na avtomatskiot nisanski sistem za upravuvanje na zafateni celi ASU-Rubezh koj vekje go razvivame.

Dejstvoto na golemi distanci treba da se obezbedi vo polu-avtonomen rezim na dejstvo so korektivna poddrska i vo koj cetiri vozduhoplova od ovoj tip megjusebno kje se povrzat so zastiten kanal koj kje ima avtomatsko naveduvanje od mobilnite komandni centri na zemja a koj vekje go razvivame pod ime RK-RLDN i koj kje ima satelitski transpodiran sistem na kodovi. Avionite vo taktickata grupa kje bidat povrzani so sistem za razmena na informacii (vo toa vreme nazivot Data-Link seuste ne postoese) APD-518 i koj kje ovozmozuva pokrivanje na aero-torijalen prostor od 900.00 kvadratni kilometri (4 po 225.00 km – kolku sto iznesuva maksimalnoto nivo na detekcija na radarot). Aglite na vektorot na emituvanje na ovoj sistem za razmena na informacii treba da bidat pogolemi od 140 stepeni. Toa e sto se odnesuva do sistemot za avtomatsko upravuvanje.

Sto se odnesuva do sistemot za koordinacija, tuka predviduvam uste eden pomal takticki sistem za razmena na informacii no ovoj pat ne vo taktickata grupa na vozduhoplovi tuku pomegju sekoj vozduhoplov vo taa grupa individualno ili zaednicki i mobilniot komanden centar na zemjata. Sistemot go narekov bort MB5U15K a kolegite od “Raduga” uveruvaat deka e mnogu interesen za niv i deka sesrdno kje se vpustat vo negov razvoj bidejkji moze da ima dosta siroka primena i vo drugi proekti.

Na kraj zavrsnite nacrti koi gi gledate pred sebe se tehnickata specifikacija i dokumentacija na noviot infra-crven nisansko-tragacki sistem TR-8TP koj se sostoi od infra-crven mehanicki tragac i laserski merac na dalecina, potoa nacrtite na noviot sistem za predupreduvanje od radarska ozracenost SPO-155L, sistemot za komandno informiranje BAN-75 i za kraj vi go ostaviv moeto malo “zverce”…Argon-15….toa kje bide prv digitalen borben kompjuter na bilo koj Sovetski vozduhoplov Drugari! Vreme e onie lampi da se zamenat...” se nasmevna Tihomirov i cekase nivna reakcija po detalnoto obrazlovanje koe traese isto 30tina minuti.

Beljakov se zavrti kon nego mu rece “Viktor Vasiljevich…ne znam sto da vi kazam…ova e nesto sto smetate deka kje moze da go osvoime tehnicki?”

Tihomirov go vrati nalivnoto penkalo vo svojot vnatresen dzep od sakoto, gi simna ocilata so ramen okvir koi gi postavi na pocetokot na prezentacijata, gi stavi racete pozadi grb i tivko rece: “Smetam deka do krajov na dekadava kje mozeme efektivno da go razvieme sevo ova!”

Togas Beljakov gi zatvori ocite ja stisna svojata desna dlanka vo cvrsta tupanica i smelo lupna po masata na koja bea razmesteni kartite i silno podvikna: “Gi imame!”

Suslov koj do togas ne izgovori nitu zbor se svrte kon nego i go prasa zainteresirano: “D-r. Beljakov, sto sakate da kazete so ova? Govorete slobodno!”.

Beljakov togas gi otvori ocite, go pogledna direktno i seuste drzejkji ja tupanicata na masa mu prozbore kroz zabi: “Drugar Suslov…so seta dolzna pocit, megjutoa dokolku D-r. Tihomirov e vo pravo i nie uspeeme da gi razvieme sive ovie sistemi do krajot na dekadava nie kje se izramnime so najsovremenite Zapadni resenija vo pogled na vozduhoplovnata voena elektronika…A dokolku vie i drugarite od Drzavniot Sovet go odbijat sevo ova ovde prilozeno i prezentirano togas prostete mi na naucniot kapric po voodusevenosta koja ja custvuvam po se ova sto go cuv – no mozam slobodno da kazam so dolzna pocit, deka site vie koi se grizite za odbranata na nasata Sovetska drzava i idninata na nasite Sovetski deca kje ve smetam za najobicni idioti!!!”.

Site ostanati (pa duri i Tihomirov) ostanaa zanemeni. Sepak takva drskost pred Drzaven Skretar koj mozese mnogu lesno so eden edinstven zamav na rakata da odluci da ve isprati vo gulag na Sahalin kade koskite kje vi izgniea a nikoj i nemase da si spomne za vas bese sepak premnogu – makar i za eden vekje dokazan (iako mlad), sposoben i progresiven naucnik, brilijanten inzenjer, cenet Doktor na nauki, vekje pocituvan i priznaet Univerzitetski profesor i genij vo oblasta na kvantnata mehanika koj bese del od rakovodnite timovi koi dizajniraa serija izvonredni lovci za Sovetskite VVS i koj podocna kje stane eden od redovnite clenovi-akademici na Sovetskata Akademija na Nauki i Umetnosti.

Suslov ne odgovori nisto na toa. Samo go podigna svoeto bledo i ispieno lice sprema D-r. Tihomirov i go prasa: “Navistina smetate deka sevo ova e vozmozno?! Ve prasuvam iskreno, odgovorete cesno - kako prav komunist!”

“Drugar Suslov….dajte ni sansa i vi garantiram deka nema da zazalite…vo minatoto sme imale mnogu nedorazbiranja no sekogas sum ve pocituval za vasata sposobnost da dadete poddrska na nekonvencionalnite i progresivni naucni idei…I sekogas sum ve smetal za covek koj iskreno se grizi za bezbednosta na Sovetskite deca…a nie, megju drugite i jas samiot - mnogupati sme vi dokazale deka ne treba da zazalite za vasite odluki…” tivko, smireno i diplomatski odgovori Tihomirov.

Suslov togas kaza: “Dobro drugari…stom e taka i stom ste tolku ubedeni vo vasiot uspeh togash ne mozam da vi garantiram deka vasiot proekt kje bide odobren – no ona sto moze da vi garantiram e deka DKO kje gi soslusa vnimatelno vasite prezentacii a JAS licno kje ve poddrzam!”.

Matjuk togas odgovori “Stom e taka drugari, se e dogovoreno. Sega e vekje 20:30 minuti. Uste samo tri ipol casa ne cekaat od Novata Godina vo koja ne ceka makotrpna rabota. Nasite drugarki i bogatata trpeza ne cekaat pa zatoa bar vecerva da proslavuvame!”

Site sega vekje razveseleni (pa duri i samiot Suslov nastapi porelaksirano) se upatija kon bogatata trpeza kade proslavuvaa do ranite utrinski casovi.

Snegulkite koi mozea da se primetat niz zavesite na prozorcite vo dnevnata soba na maliot stan vo ulica “Gorki” vekje dobro ja pokrija vo prethodnite denovi preubavata Moskva…a pred zavesite na tie isti prozorci se naogjase edna salonska masa na koja bea izlozeni nacrti koi kriea vo sebe nesto tainstveno, interesno i vozdbuduvacko od edna strana….a od druga nesto sto bese isklucitelno ubistveno, agresivno i unistuvacki….nesto sto nekolku godini podocna kje predizvika uplav niz celiot Imperijalisticki Zapad!

Prodolzuva so Del Petti: “Klinecot gi rasiri racete i pogledna kon sonceto!”
Вратете се на почетокот Go down
SIG

avatar

Број на мислења : 5798

ПишувањеПредмет: Re: MiG-25/MiG-31 Foxbat и Foxhound   2/3/2014, 14:05

Петтиот дел не е завршен сеуште...но сметам дека за оние кои се заљубени во авијација овој текст ќе го прочитаат во еден здив!

И еве нешто за БМ стандардот, односно модернизираниот МиГ-31...а се надеваме дека останатите текстови ќе бидат објавени за некое време.

Kon kraj na 90sti koga bese jasno deka ne postojat finansiski sredstva da se izvrsi radikalna modernizacija na MiG-31B na standard MiG-31M Rusite napravija poskromen paket koj go narekoa BM (Bolshaya Modernizatsiya). Pred da pocnam da objasnuvam sto se ima BM paketot sakam da bidam jasen - toj BM paket nikogas ne zazivea i bese napusten. Vo 2007 oni oformija sosema NOV paket BM koj nema nikakva vrska so predhodniot i koj vsusnost navistina (isto kako i M verzijata) predstavuva radikalna moderniacija koja od eden strateski lovec-presretnuvac ima za namera da dade eden povekje-namenski borben avion - podednakvo dobar kako vo lovecko-presretnuvackite taka i vo udarno-napadnite ulogi....presretnuvac koj kje ima isklucitelna izvidnicka i bombarderska moznost....spored zapadnite analizi...nivoto na vooruzena moznost koja MiG-31BM treba da ja postigne vo odnos na standardniot MiG-31B e 2.6 sprema 1 odnosno pokacuvanje od 260% vo vooruzenite moznosti i sposobnosti.

Deneska e vekje sosema drugo vreme...pod sposobnoto rakovodstvo na Vladimit Putin Ruskata Federacija se stabilizira kako ekonomski taka i finansiski, gi vrati dolgovite i akumulirase golemi finansiski i zlatni rezervi, BNP-to e dovedeno na 6-to mesto vo svet (2,26 trilijardi dolari) a vooruzenite sili pocnaa redovno da dobivaat golemi finansiski sredstva. Kako "krem na tortata" bese extra paketot vo vrednost od skoro 200 milijardi dolari koi kje go dobijat vo periodot 2007-2015 plus redovnoto pokacuvanje na voeniot budzet sekoja godina {najnovite podatoci na SIPRI kazuaat deka Rusite isto kako i Kinezite vesto gi maskiraat svoite voeni izdatoci i deka onaa cifra koja ja prikazuvaat za voen budzet od 40 milijardi dolari (8 mesto) e vistinska laga i deka spored nivnite presmetki deneska vekje voenite izdatoci vo RF nadminuvaat 110+ milijardi dolari so sto spored niv tie se povtorno vtori pozadi SAD}.

Bidejki okolnostite se podobrija Rusite sesrdno se dadoa na ovoj proekt. Nivnata cel e do 2015 site operativni 285 (bez rezervata od 100) MiG-31B da se dovedat na nivo BM. Vo Mart 2008 vo test centarot vo Lipeck bea predadeni dva modernizirani modela na koi nabrgu im se priklucija uste 10 i zapocnaa testiranjata koi traea do Dekjemvri minatata godina po sto bese zakluceno deka paketot e odlicna moznost da se iskoristat vrvnite letacki performansi na ovoj presretnuvac koj preku nego bi stanal bombarder, izvidnik i napaden avion. Po planiranata dinamika od Septemvri godinava sekoj mesec treba da se moderniziraat 6 komada sekoj mesec.

E sega za paketot...

SBI-16 Zaslon-A se zamenuva so SBI-17 Zaslon-M koj za e abnormalno silen PESA radar preku koj nivoto na uspesno presretnuvanje od inicijalnite 160 km (doletot na proektilite R-33A) e bukvalno dupliran na 320 km. Od inicijalnite 10 zafateni celi i 4 vrz koi se otvara ogin noviot radar ovozmozuva sledenje na 24 celi i istovreeno nisanenje na 8. Dijametarot na radarskata antena e pokacen na 1.20 metra (od inicijalnite 1.10) a nivoto na detekcija e 400 km za vozdusni celi so radarska odrazna povrsina od 18.5 metra.

Borbeniot kompjuter Argon-15A se zamenuva so modularen softverski sistem "Bagiet" so otvoreni algoritmi sto znaci deka vo idnina negovata softverska arhitektura e otvorena i kje moze navremeno da se nadgraduva.

So nego ide sosema nov neimenuvan kombiniran nishanski sistem so avtomatizirano dejstvo i koj obezbeduva programirana marshruta na let na vozduhoplovot a istovremeno pokaceno e nivoto na brzina na sledenite celi na neverojatno 6 maha pri sto dodatno se vkalkulira nivnata potencijalna manevrabilnost i traektorijata na letot.

Izmenite vo konstrukcijata i pogonskata grupa se minimalni no sepak dovedoa do toa da maksimalnata tezina se podigne na neverojatni 52 tona (od 46 200 kg na B verzijata) pri sto sega borbeniot komplet moze da tezi ramno 9 tona (od 3-te tona kolku mozese da ponese B verzijata). Maksimalnata brzina e ocuvana na nivoto od 2.83 maha (3000 km/h). Vo avionot e standardno vgradena avtomatski izvlecno-vovlecna sonda za prepolnuvanje na gorivoto vo vozduhot. Ostanatite karakteristiki vo pogled na performansite i manevarskite sposobnosti se isti.

Vnatresniot komfor vo kabinata e zgolemen. Vovedeni se HOTAS komandi, kopilotot dobi 3 novi povekje-namenski kolor takticki displei a pilotot eden + holografski siroko-agolen HUD. "Samovarot" (Ruski sistem za pravenje caj) ostana taka da pilotite povtorno kje moze da se posluzat so topol i zasladen Ruski caj pri dolgotrajnite misii... Laughing Laughing Laughing

Najgolemite izmeni se sepak vo vooruzuvanjeto.

Od standarnite R-33A, R-33E i R-33S, R-40R/RD/T/TD i R-60M ne ostana ni traga...

MiG-31BM kje nosi:

V-V:

Proektili v-v so kratok dostrel R-73RDM2
Proektili v-v so sreden dostrel R-77M1PD
Proektili v-v so golem dostrel R-37S
Proektili v-v so ultra-golem dostrel KS-172S1 (Verojatno kje dobie naziv R-72A)

V-Z:

Proektili v-z so kratok dostrel Kh-29L/T/D
Proektili v-z so sreden dostrel Kh-59M
Protiv-radarski proektili Kh-31P

Planirano e da nosi protiv-brodski proektili Kh-31A no verojatno kje nosi Kh-35U.

Interesno no anti-satelitskata uloga koja ja imase D-12 verzijata na Mig-31B kje bide nadopolneta so nekoj nov proektil za koj se shushka i so koj navodno (mada ova deluva kako fantazija ama koj kje go znae) imal moznost da dejstvuva vrz inter-kontinentalni i kontinentalni balisticki proektili koi se dvizat so brzina od 20 maha ( Shocked ) i na visina od 200 km (Shocked)...

I za kraj...bombarderskoto vooruzuvanje:

KAAB-500KR/L/OD od 500 kg i
KAAB-1500KR/L od 1500 kg.
Вратете се на почетокот Go down
Momak od Gjorce

avatar

Број на мислења : 9236

ПишувањеПредмет: Re: MiG-25/MiG-31 Foxbat и Foxhound   15/3/2014, 18:42

Вратете се на почетокот Go down
Зоран

avatar

Број на мислења : 3675

ПишувањеПредмет: Re: MiG-25/MiG-31 Foxbat и Foxhound   20/8/2014, 22:01

Два звера на една слика



вреди да се чита

http://vsiexyu.wordpress.com/2014/01/10/mig-31-jahac-apokalipse/

_________________
Мијак 100 %
Вратете се на почетокот Go down
Sponsored content




ПишувањеПредмет: Re: MiG-25/MiG-31 Foxbat и Foxhound   

Вратете се на почетокот Go down
 
MiG-25/MiG-31 Foxbat и Foxhound
Преглед на претходна тема Преглед на наредна тема Вратете се на почетокот 
Страна 1 of 2Отиди на страна : 1, 2  Next

Permissions in this forum:Не можете да одговарате на темите во форумот
ОДБРАНА :: Воздухопловство и ПВО :: Авиони-
Отиди до: